Setev

Kateri substrat izbrati za setev?

Za setev potrebuješ droben in enakomerno vlažen substrat; vrtna zemlja je za drobna semena navadno pregrudasta in pretežka.

• Substrat naj ne vsebuje grud in kosov lesa, ker se drobno seme ob njih ne usede v stik z vlago.
• V posodi substrat rahlo pritisnemo; v preveč rahli plasti se vlaga izgubi, preden seme požene.
• Uporabimo čisto posodo in svež substrat, ker se na ostankih prejšnje setve razvijejo plesni.
• Pri setvi v posodo je substrat edini medij, v katerem se rastlina razvija; primernost rastline za posodo je zapisana pri njej.

Za setev v posodo so med drugim primerne: Bazilika · Grah · Meta · Redkvica

Kaj določa globino setve?

Globina setve izhaja iz velikosti semena: drobno seme pride tik pod površino, večje pa globlje.

• Seme potrebuje vlago okoli sebe in dovolj zaloge, da rastlinica pride na svetlobo; pregloboko zasuto seme zalogo porabi na poti.
• Zapisana globina velja za substrat ali zemljo, v katero sejemo. Med rastlinami se razlikuje za večkratnik, zato je po občutku ne odmerimo.
• V težki in vlažni zemlji sejemo plitveje, v lahki peščeni pa globlje, da seme ne presuši.

Najplitveje sejejo: Lobelija · Begonija · Kozmeja · Mak

Globlje pa sejejo: Bob · Fižol · Grah · Sladka koruza

Kako toplota vpliva na kalitev?

Kalitev steče šele, ko je substrat dovolj topel; vsaka rastlina ima svoje območje, zato enaka temperatura ne velja za vse.

• V premrzlem in mokrem substratu kalitev stoji, seme pa splesni, preden požene.
• Toploto merimo v substratu in ne v zraku; mesto ob oknu je lahko bistveno hladnejše od sobnega termometra.
• Območje temperature je zapisano pri vsaki rastlini posebej, ker se med rastlinami precej razlikuje.

Kalijo že v hladnejšem substratu: Špinača · Bob · Motovilec · Brokoli

Občutno toploto pa potrebujejo: Dinja · Lubenica · Jajčevec · Čili

Koliko vlage potrebuje seme?

Seme kali v stalni in zmerni vlagi; premočen substrat je pogostejši vzrok neuspeha kot presuh.

• Substrat po setvi navlažimo in posodo pokrijemo, da vlaga ne uhaja; pokrov odstranimo ob vzniku.
• V zaprti in pretopli posodi se na površini razvije plesen, zato posodo prezračimo, še preden vzniknejo vse rastlinice.
• Zalivanje po setvi naj bo nežno; močan curek seme izpere in premakne na rob posode.

Kjer je vlaga odločilna, opozorilo stoji pri rastlini: Bazilika · Grah · Lubenica · Pastinak

Kakšno vlogo ima svetloba pri kalitvi?

Nekatera semena kali na svetlobi, zato jih ne prekrivamo; večina pa kali v temi pod tanko plastjo substrata.

• Pri svetlobnih kalivkah je zasutje najpogostejša napaka: seme ostane pregloboko in vznikne le malo rastlinic.
• Pri semenih, ki kalijo v temi, tanka plast substrata koristi, ker zadrži vlago okoli semena.
• Po vzniku se vloga svetlobe obrne: rastlinica potrebuje čim več svetlobe, sicer se iztegne in postane krhka.

Kali na svetlobi in ga zato ne zasujemo: Bazilika · Koper · Majaron · Meta · Rozmarin

Kdaj je setev na prosto smiselna?

Neposredno na prosto sejemo rastline, ki prenesejo hladnejša tla in na prostem rastejo dovolj dolgo, da jih ni treba vzgajati v lončkih.

• Seme pride na končno mesto v vrstice ali plitve brazde; ko rastlinice vzniknejo, jih po potrebi razredčimo.
• Razredčenje ni izguba: rastlinam, ki ostanejo, da več prostora, svetlobe in vlage.
• Kadar neposredna setev ni smiselna, se rastlina vzgoji kot sadika; razlika je zapisana pri vsaki rastlini.

Neposredno na prosto sejejo: Bazilika · Grah · Motovilec · Rukola

Iz sadik pa se vzgajajo: Begonija · Dalija · Majaron · Por

Kako sejemo v notranjih prostorih?

V notranjih prostorih sejemo takrat, ko je rastna doba za setev na prosto predolga ali ko želimo zgodnejši vznik.

• Setveno posodo postavimo na svetlo in toplo mesto, kjer je temperatura čim bolj stalna.
• Rastlinice v notranjem prostoru segajo proti oknu; ob pomanjkanju svetlobe se iztegnejo in postanejo krhke.
• Ko rastlinice vzniknejo, se delo nadaljuje kot vzgoja sadik, s pikiranjem, utrjevanjem in presaditvijo na prosto.
• Setev v rastlinjaku ali topli gredi je podobna, le da je treba računati z menjavanjem dnevne in nočne temperature.

V notranjih prostorih sejejo: Bazilika · Dalija · Majaron · Rozmarin

V rastlinjaku uspevajo: Bazilika · Drobnjak · Majaron · Origano

Katere napake pri setvi so najpogostejše?

Najpogostejši vzroki neuspeha so setev v premrzla tla, pregloboko zasuto seme in premočen substrat.

• Setev, ko so tla še premrzla za rastlino: seme leži v hladni vlagi in splesni, namesto da bi vzniknilo.
• Pregloboko zasuto seme: rastlinica porabi vso zalogo za pot do svetlobe in oslabi.
• Presuh substrat po vzniku: drobne koreninice se posušijo, še preden se rastlinica usidra.
• Pregosta setev: rastlinice se med seboj senčijo, se iztegnejo in jih je treba pikirati prej, kot bi bilo treba.
• Setev v neprezračen in pretopel prostor: sadike se iztegnejo in so ob presaditvi slabotne.
• Setvena posoda brez odprtin: odvečna voda se zadrži, substrat pa postane premočen.

Napake za svojo rastlino našteva njena stran: Aronija · Črni ribez · Koriander · Ognjič · Robida

Rastline, ki se sejejo neposredno na prosto

Pri teh 44 rastlinah iz zbirke je neposredna setev na prosto zapisana kot smiselna; sadik ni treba vzgajati v lončkih. Vsaka kartica vodi na stran rastline, kjer je poleg globine setve tudi obdobje, ko je setev pri nas mogoča.

Kje do semena in sorte

Sorta in kakovost semena sta odločitev, ki je ta stran ne more sprejeti namesto tebe; tu so odgovori o tem, kako se seje.

Vprašanja o sortah, o lastnem semenu in o shranjevanju semena so zbrana na portalu, ki pokriva seme samo.