Solata

Kdaj sejemo?

Solato sejemo v več zaporednih setvah, ker v vročini požene v cvet in list postane trpek. Prvo setev naredimo, ko se zemlja ogreje. Nato setev ponavljamo vsak teden do dva, kadar želimo mlade liste, in vsake dva do tri tedne, kadar želimo glavice — tako je solata na vrtu ves čas do konca poletja.

Kako sejemo?

Zaporedne setve naj bodo majhne, saj solata hitro dozori; večja setev naenkrat pomeni, da ves pridelek dozori v istem tednu. Med setvami izberemo mesto glede na letni čas.

Kako globoko sejemo?

Seme le pritisnemo v površino, ker kali na svetlobi. Če ga zasujemo, vznika bistveno slabše in bolj neenakomerno.

Kakšna temperatura je potrebna za kalitev?

Kalitev poteka pri 15–20 °C. Seme potrebuje svetlobo, zato ga le rahlo prekrijemo z substratom.

Koliko časa kali?

Kalitev traja 7–14 dni. Pri temperaturi tal nad 25 °C seme preide v toplotno mirovanje in ne vzkali; zato poletne setve niso zanesljive.

Kaj potrebuje mlada sadika?

Sadike vzgajamo pri zmerni temperaturi in na svetlem mestu, da ostanejo čokate. Izdolžena sadika se po presajanju slabo ukorenini in prej požene v cvet.

Kdaj in kako pikiramo?

Ko sadika poleg klíčnih listov razvije prva prava lista. Presadimo v lončke z več prostora; korenine so plitve, zato sadiko primemo za list in ne za steblo.

Kdaj in kako utrjujemo sadike?

Sadike začnemo utrjevati 5–7 dni pred presajanjem na prosto. Sadike postopoma navajamo na zunanje razmere in jih pred presajanjem pustimo zunaj tudi čez noč, če ni napovedane pozebe.

Kdaj lahko sadimo na prosto?

Presadimo jih, ko so sadike utrjene in ko vreme ni več ostro. Sadika, ki je bila pred presajanjem v toplem prostoru, ob presajanju zastane.

Utrjena solata rahlo pozebo prenese; nezaščitena sadika pa jo izgubi. Presajamo v hladnejšem delu dneva.

Kakšna mora biti temperatura tal?

Tla naj bodo ogreta na vsaj 1,7 °C. Meritve temperature tal za posamezno območje še ne zbiramo, zato jo preveri sam.

Kam posadimo?

Solata ima plitve korenine, zato ji najbolj ustreza rahla, z humusom bogata zemlja, ki se ne izsuši. Dobro uspeva tudi kot vmesna kultura med počasneje rastoče rastline. Poleti ji ustreza rahla popoldanska senca, spomladi in jeseni pa potrebuje čim več sonca. V posodi se zemlja hitro posuši, zato je zalivanje odločilno.

Sonce ali senca?

Spomladi in jeseni ji ustreza sončna lega, v poletnih setvah pa jo reši rahla senca. Zato je smiselno, da si mesto za poletno setev izberemo vnaprej.

Kako pripravimo sadilno mesto?

Pri spomladanskem sajenju na prosto posevek prekrijemo z vlaknato folijo, ker so mladi listi občutljivi na mraz; v neogrevanem rastlinjaku loki s folijo dvignejo temperaturo za 2 do 4 °C. Razviti listi prenesejo kratkotrajno ohladitev do −5 °C, mladi pa ne.

Kako globoko posadimo?

Globina sajenja je 1–2 cm, merjeno od površine tal.

Kakšna naj bo razdalja?

Pri glavnatih sortah je treba pustiti dovolj prostora, da se glava razvije; pri sortah za rezanje zadošča gostejša razmestitev. V gosti setvi listi ostanejo majhni in rastline hitro poženejo v cvet.

Kako posadimo, korak za korakom

Postopek velja za to rastlino; globina, razdalja in lega so vzeti iz njenih podatkov.

1. Pripravi mesto

   Izberi mesto, kjer je polsenca (na prostem, rastlinjak, visoke grede, balkon in posode). Zemljo obdelaj in odstrani plevel; če je bila gredica dolgo pusta, jo pognojaj že pred sajenjem.

2. Odmeri razdaljo

   Rastline sadimo 25–30 cm narazen, vrste pa 25–35 cm narazen. V posodi računaj z vsaj 3 L na rastlino.

3. Naredi luknjo ali brazdo

   Luknja naj bo dovolj globoka, da bo sadika po sajenju na pravem nivoju: globina sajenja je 1–2 cm, merjeno od površine tal.

4. Vzemi sadiko iz lončka

   Sadiko primemo za koreninsko grudo in ne za steblo. Če se korenine močno ovijajo po dnu, jih rahlo razpremo — nikoli jih ne pulimo.

5. Namesti sadiko

   Gruda naj po sajenju leži toliko pod površjem, da je ne izpere dež. Steblo držimo pokonci, korenine razporedimo na vse strani.

6. Zasuj in rahlo utrdi

   Zasujemo v plasteh in zemljo rahlo pritisnemo, da ni zračnih žepov. Ne teptamo mokre zemlje.

7. Zalij

   Zalijemo takoj po sajenju, ne glede na to, ali je zemlja vlažna. Prvo zalivanje usede zemljo ob korenine.

8. Preveri pozebo

   Rastlina je občutljiva na mraz. Če je za tvoje območje napovedana pozeba, sajenje prestavi ali rastlino pokrij. Za podrobnosti poglej koledar za svoje območje.

Najpogostejše napake pri sajenju

• Seme popolnoma zasujemo, čeprav solata kali na svetlobi; vznik je zato slab in neenakomeren.
• Setev naredimo v najtoplejšem delu poletja, ko seme zaradi vročine preide v mirovanje in ne vzkali.
• Sadik pred presajanjem ne utrdimo, zato po sajenju ovenejo in pogosto propadejo.
• Sadiko posadimo pregloboko ali ji zasujemo srce, zato rastlina zgnije.

Pogosta vprašanja